Ju-jitsu je v Sloveniji prisoten več kot 50 let, a ga je potrebno vedno znova predstavljati širši javnosti. Zgodovinsko gledano, pa tudi v Sloveniji, se je moderni judo razvil iz ju-jitsa. V Sloveniji imata ju-jitsu in judo skupne začetke, pri čemer se judo razvije v moderno športno disciplino, ju-jitsu pa nadaljuje svoj razvoj bolj ali manj za zidovi izobraževalnih institucij varnostnih organov.

S pričetki udeleževanja slovenskih športnikov na mednarodnih tekmovanjih v ju-jitsu borbah in duo-sistemu se je pokazala potreba po samostojnem organiziranju nacionalne panožne zveze, ki je bila ustanovljena leta 1994. 

Olimpijski komite Slovenije – združenje športnih zvez (OKS-ZŠZ) priznava tri športne discipline, ki jih gojimo v nacionalnem in mednarodnem okviru, in sicer:

Športne borbe 

Športna borba je sestavljena iz treh delov. V prvem delu smejo tekmovalci izvajati udarce in brce, v drugem delu mete, vzvode in davljenja, v tretjem pa vzvode, davljenja in končne prijeme, v katerih lahko zadržijo nasprotnika določen čas. Kot že ta kratek prikaz pove, zajema športna borba celovit spekter tehničnih spretnosti, ki jih samostojno srečamo pri več različnih borilnih veščinah.  

Tekmovalec lahko zmaga z večjim številom točk po izteku treh minut borbe ali predčasno, če v vseh treh delih prikaže popolno tehniko, ki jo sodniki ocenijo z ippon.

Borbe potekajo v moški in ženski kategoriji v različnih težnostnih razredih.

Duo-sistem

V duo sistemu tekmovalci tekmujejo v parih. Gre za prikaz učinkovitosti, tehnične pravilnosti in hitrosti izvajanja obramb zoper vnaprej določene napade.

Določenih je 20 napadov, medtem ko so pari samostojni pri izbiri obrambe.  Sodnik žreba dvanajst napadov, ki jih v poljubnem vrstnem redu napove tekmovalnemu paru. Pet sodnikov ocenjuje, kateri izmed parov je bolje izvedel napad in obrambe. Disciplina od tekmovalcev zahteva tehnično znanje in izredne motorične sposobnosti. Tekmovanje poteka v moških, ženskih in mešanih parih.  

 Ne-waza

Ne-waza je najmlajša izmed disciplin in velikokrat preprosto prevedena kot parterna borba, četudi tekmovalca pričneta borbo stoje in nato nadaljujeta v parterju. Borba poteka v kimonah, sicer pa je zelo podobna trenutno zelo popularnemu brazilskemu jiu-jitsu ali v angleškem jeziku dobro poznanem submission grappling-u.  Bistvena razlika je, da so tekmovalci nagrajeni za aktivno delo, prehode med posameznimi tehnikami in celo za reševanje iz podrejenih situacij. Dovoljeni so končni prijemi, vzvodi in davljenja. Borba se predhodno zaključi, če tekmovalec uspešno izvede tehniko davljenja ali vzvoda.

Tekmovanja

Ju-jitsu zveza Slovenije organizira v sodelovanju  s klubi nacionalna in mednarodna tekmovanja, med katerimi izstopata tradicionalni mednarodni tekmovanji Robi Rajh Open v Mariboru v aprilu in Slovenija Open v Brežicah v oktobru. Sicer pa so vsako leto pod okriljem JJIF in JJEU organizirana svetovna in evropska prvenstva tako za člane, mladince (-21) kot tudi kadete (-18). Ju-jitsu je neolimpijski šport, tako sta tekmovanji najvišjega ranga Svetovne igre in Igre borilnih veščin.

 Veščina

Ju-jitsu pa je v prvi vrsti učinkovita veščina namenjena tako samoobrambi kot tudi uporabi v postopkih varnostnih organov. Ju-jitsu kot veščina ima zelo dolgo tradicijo, vendar pa zgodovinski viri niso enotni o času in stilu, iz katerega je nastal moderni ju-jitsu, ki se na Japonskem še danes ohranja pod imeni različnih šol (ryu-ha) in  ne kot enovita veščina. Največji razvoj japonskih borilnih beležimo v 17. in 18. stoletju. Današnji ju-jitsu je moderni in še vedno razvijajoč se program sestavljen iz tehnik različnih tradicionalnih (koryu) stilov ju-jitsu. 

Ju-jitsu zveza Slovenije in mednarodna zveza sta razvili poseben program za varnostne organe (JJIF Security Self-Defence), ki ga aplicira pri usposabljanju Slovenske vojske, Policije in zasebnih varnostnih služb.